Navadna gnojnica (Coprinopsis cinerea)
Sistematika:- Oddelek: Basidiomycota (Basidiomycetes)
- Pododdelek: Agaricomycotina (Agaricomycetes)
- Razred: Agaricomycetes (Agaricomycetes)
- Podrazred: Agaricomycetidae (Agaricomycetes)
- Vrstni red: Agaricales (Agaric ali Lamellar)
- Družina: Psathyrellaceae (Psatirellaceae)
- Rod: Coprinopsis (Koprinopsis)
- Vrsta: Coprinopsis cinerea (navadni gnoj)
- Druga imena za gobo:
- Dunghill siva
Sopomenke:
Coprinus cinereus
Dunghill siva
Opis:
Klobuk je premera 1-3 cm, sprva eliptičen, z belim cvetenjem, nato zvonast, radialno rebrast, razpokan v posamezna vlakna, z neenakomernim robom, z ostanki klobučeve odeje, sive, sivo-sive, z rjavkastim vrhom. Pri zrelih gobah se rob upogne, postane črn in pokrovček se začne samorazgrajevati.
Plošče so pogoste, brezplačne, bele, sive in nato črne.
Spore v prahu, črne barve.
Noga je dolga 5-10 cm in premer 0,3-0,5 cm, valjasta, na dnu odebeljena, vlaknata, krhka, votla v notranjosti, belkasta, s stožčastim postopkom.
Celuloza je tanka, krhka, bela, nato siva, brez posebnega vonja.
Širjenje:
Gnojni hrošč živi od zadnjega desetletja maja do sredine septembra na bogati pognojeni zemlji po deževju, na poljih, v zelenjavnih vrtovih, na vrtovih, na smetiščih, v gozdovih in ob gozdnih cestah, v travi in na steljah, posamezno (v gozdu) in majhnih v skupinah, ne pogosto, letno.
Ocena:
Navadni gnojni hrošč v mladih letih velja za užitno glivo (z belimi rezili). Zelo hitro raste in se stara, zato je treba kuhati takoj po žetvi, dobesedno brez izgube minute.